Pretiravanje z razsvetljavo

Slovenija pretirava z zunanjo razsvetljavo

Zakaj smo postali 2. najbolj svetlobno onesnažena država v Evropi?

1. Množična uporaba nezasenčenih svetilk. Živimo v dobi visokih tehnologij, obenem pa je Slovenija zasičena s tehnološko zastarelimi in ekološko oporečnimi nezasenčenimi svetilkami, ki poleg na tla pošiljajo velik del svetlobe naravnost v nebo in s tem v vesolje. Vsak dan nam postavljajo nove in nove instalacije, nihče pa se ne vpraša o smiselnosti in stroških tega početja ter o posledicah za okolje. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se večina nekvalitetne razsvetljave financira bodisi iz občinskih ali pa iz državnega proračuna. V obeh primerih gre denar iz žepov davkoplačevalcev.

2. Nestrokovno montirane svetilke. Svetilke, ki so sicer delno zasenčene vendar postavljene postrani poleg tal osvetljujejo tudi bližnjo in daljnjo okolico. Tovrstnih inštalacij je videti po državi kar precej in kažejo na nestrokovnost ali pa površnost izvajalcev.

3. Pretiravanje z razsvetljavo. Tu gre tako za pretiravanje v številu svetlobnih teles kot tudi z močjo osvetlitve. Slovenija je v primerjavi z nekaterimi drugimi razvitejšimi državami vse bolj “razpoznavna” po naravnost razsipni nočni razsvetljavi. Pretiravamo pri osvetljevanju cest in javnih površin. Še posebej pa izstopamo po pretiravanju z nivojem osvetljevanja cerkva in ostalih kulturnih spomenikov. Vsesplošno pretiravanje z nočno razsvetljavo postaja realnost in nova značilnost Slovenije. Za potrditev te trditve je dovolj, da se zapeljemo čez mejo v sosednjo Avstrijo ali Nemčijo, kjer so ceste in javne površine za red velikosti manj osvetljene kot v Sloveniji. Številne vasi pa praviloma sploh niso osvetljene. Enako velja tudi za dekorativno osvetljevanje kulturnih spomenikov, ki so sicer osvetljeni kot pri nas, vendar z daleč nižjimi nivoji osvetlitve. Končni učinek je estetsko prefinjena dekoracija ob minimalni porabi energije (stroških) in minimalnih negativnih vplivih na okolje. Avstrijci so znani po svoji varčnosti in izjemni ekološki ozaveščenosti, ki je zgled mnogim državam EU. Očitno zelo cenijo in spoštujejo nočno temo, ki obiskovalce že od daleč opozarja na dobro ohranjeno naravno okolje.

4. Praksa vsesplošnega osvetljevanja. V Sloveniji se je uveljavilo prepričanje o nujnosti vsesplošnega osvetljevanja za vsako ceno ne glede na smiselnost, stroške ali morebitne posledice. Mestne in primestne ulice in naselja smo že zdavnaj osvetlili. Zdaj poteka množično osvetljevanje podeželja. Po eni strani je to posledica prenašanja urbanih vzorcev načina življenja na podeželje. Po drugi strani pa gre za lažno prepričanje, da več svetlobe pomeni večjo varnost. Tej trditvi naseda večina tistih, ki odločajo o postavitvi razsvetljave. Brez posebnih analiz lahko ugotovimo, da osvetljevanje in kriminal naraščata premosorazmerno in ne obratno. Več svetlobe daje le navidezno večjo varnost saj pride prav tudi zlikovcem, ki se na svetlem bolj suvereno in učinkovito lotijo svojega posla. Navsezadnje to potrjuje tudi dejstvo, da je kljub vseobsežnemu osvetljevanju, v Sloveniji kriminal v nenehnem porastu. In nenazadnje je vsesplošno osvetljevanje predvsem v službi poslovnih interesov tistih, ki s prodajo in gradnjo osvetljevalne infrastrukture ter prodajo električne energije izdatno služijo. Ti interesi so sicer povsem legitimni vendar je nedopustno, da zaradi uporabe neustreznih svetil prihaja do degradacije okolja. V Sloveniji praktično vsaka infrastruktura vsebuje tudi “paket” zunanje razsvetljave ne glede na to ali je v resnici potrebna ali ne. Zato predstavlja zunanja razsvetljava pomemben del v celotni investiciji, obenem pa jo tudi precej podraži. A kaj bi se s tem obremenjevali saj to itak plačajo davkoplačevalci.

5. Osvetljeni reklamni panoji. Slovenija postaja “razpoznavna” po že kar podivjanem in nekontroliranem postavljanju reklamnih panojev in to praktično brez vsakršnih omejitev. Panoji rastejo kot gobe po dežju in čeprav je z njimi nastlana že vsa država oglaševalci pod pretvezo, da moramo doseči evropski nivo postavljajo še nove in nove. V letu 2005 poteka postavljanje preko vseh razumnih meja osvetljenih jumbo panojev vzdolž avtocestnega križa (koga briga varnost prometa!). Mar ti panoji res sodijo v vsako okolje, ob ceste in celo avtoceste? Ali pristojne državne organe zanimajo samo interesi oglaševalcev? Kje so interesi varstva okolja, varnosti prometa…? Navsezadnje ti panoji grobo posegajo v estetiko in značilnosti slovenske pokrajine, ki jo po eni strani reklamiramo kot razpoznavni znak Slovenije, po drugi strani pa neusmiljeno uničujemo. Samo nekaj dejstev: v vsej Nemčiji ni niti enega osvetljenega panoja ob avtocesti. Ob avtocesti Trst – Benetke ni niti enega osvetljenega panoja. Čeprav je ravno ta del Italije prenaseljen in v tem delu Italije najmanj pazijo na svetlobno onesnaževanje. Jasno je zakaj: osvetljeni plakati zmanjšujejo prometno varnost, zato jih država z zakoni omejuje.

6. Odsotnost stroke. Slabo stanje je posledica pomanjkanja strokovnega znanja. Poleg nekaj podjetij, ki se v večjih mestih (Ljubljana, Maribor) profesionalno ukvarjajo z razsvetljavo se drugje po Sloveniji z osvetljevanjem lahko ukvarja kdorkoli. Tako kot na vseh drugih področjih bi morala država poskrbeti za primeren strokovni nivo tistih, ki se s tem ukvarjajo. Navsezadnje pa gre pri zunanjem osvetljevanju za velik poseg v okolje zato bi morali te posege skrbno načrtovati in poskrbeti, da so čimmanj moteči za okolje. Zato naj se s tem poleg osvetljevalcev ukvarjajo tudi druge stroke (krajinski arhitekti, okoljevarstveniki, … ipd).

7. Davčna politika v Sloveniji plačujejo davek od stavbnih zemljišč le gospodinjstva, ki so komunalno opremljena (med drugim morajo imeti tudi javno razsvetljavo). Interes države bo po vsej verjetnosti pobrati čimveč davkov. Prej pa bo seveda treba poskrbeti, da bo imelo vsako gospodinjstvo ulično svetilko. Posledica take nesmiselne politike bo, da bomo imeli kmalu osvetljeno tudi vso podeželje, po možnosti do zadnje kmetije. Ker imamo pri nas izredno razpršeno poselitev bodo posledice katastrofalne saj kmalu ne bo več lokacij, ki bi bila ponoči v temi. Osvetljava podeželja že poteka in o tem je treba voditi računa. Proces osvetljevanja je dobil dodaten impulz po uvedbi novih občin. Nemalo je primerov, ko so župani najprej poskrbeli za izdatno ulično razsvetljavo. Glede na pri nas zelo razširjeno prepričanje, da je razsvetljava znak razvitosti in visokega standarda je to zelo hvaležen instrument za povečevanje ratinga lokalnih politikov.

Tudi slovenska podjetja plačujejo cenejšo elektriko kot gospodinjstva, saj jim država povrne DDV za električno energijo. S poceni elektriko podjetja pogosto pretirano osvetljujejo parkirišča, zgradbe, reklamne panoje. Za osvetljevanje zgradb in reklamnih panojev podjetje v Sloveniji plača 0% davek, medtem ko mora študent za nakup knjig plačati 8.5% davek. Ker študent za študij potrebuje umetno svetlobo bo on (ali njegovi starši) za električno energijo plačal celo 20% davek. Povsem jasno je, da je izobraževanje bolj obdavčeno kot osvetljevanje reklamnih panojev. Vsekakor je na mestu razmišljanje o uvedbi ekološke takse za osvetljevanje.

8. Nezasenčena razsvetljava = neekološka razsvetljava. Zakaj? Zato, ker te svetilke oddajajo znaten del svetlobe v bližnjo in daljnjo okolico ter v nebo (vesolje) in s tem negativno vplivajo na kvaliteto nočnega neba (onesnaženje z umetno svetlobo), rušijo bioritem ljudi in živali in neracionalno trošijo električno energijo. Nezasenčene svetilke povzročajo tudi bleščanje. Slednje ima lahko resne posledice za varnost v prometu, še posebej pri starejših ljudeh.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja